Select Page

NAŠA UČENKA NAGRAJENKA XXVII. ROŠEVIH DNEVOV

 

Na letošnji literarni natečaj XXVII. Roševih dni se je prijavilo 99 avtorjev iz 67 osnovnih šol. Na natečaju je sodelovalo 14 mladih literatov in kar 85 mladih avtoric. Prejeli so 53 proznih  in 47 pesniških del. Strokovna komisija, ki sta jo sestavljala Nataša Konc Lorenzutti, mladinska pisateljica, pesnica, igralka, mentorica mladinskih gledaliških skupin, in Zoran Pevec, pesnik, kritik, esejist, urednik, sta izmed vseh prispelih besedil izbrala dvajset najboljših, med njimi pa še pet finalistov. Ponosni smo, da je med petimi najboljšimi tudi učenka naše šole, devetošolka Zala Julija Kavčič.

Vseh 20 izbranih avtorjev in njihove mentorje so povabili na celodnevno srečanje v Celje, ki je bilo 19. marca. V dopoldanskih urah sta bili ločeni literarni delavnici za mlade avtorje in mentorje, ki sta ju vodila zgoraj navedena člana komisije. Prispevek z delavnice za mlade ste si lahko ogledali tudi tega dne v oddaji Infodrom, v kateri je bila pozornost namenjena zlasti petim finalistom. V popoldanskih urah je sledil obisk Roševe hiše, nato odprtje VII. razstave najboljših glasil z literarnimi prispevki osnovnošolskih otrok v Osrednji knjižnici Celje, ob 17. uri pa je bila osrednja prireditev s podelitvijo zlatih priznanj in knjižnih nagrad petim najboljšim avtorjem v dvorani Glasbene šole Celje, na kateri je bila bučnega aplavza deležna tudi naša Zala.

Izdali so tudi zbornik izbranih literarnih besedil, petim najboljšim je oceno napisal mag. Zoran Pevec. Zala je na natečaju sodelovala s štirimi pesmimi, ki jim je dala skupen naslov


Medvrstičnice:

 

Je mogoče, ni mogoče

Nihče ne zna leže sedeti,
ne more se po tiho dreti,
vzvratno res ne greš naprej,
tudi krošnja ni brez vej.

Suha voda ne obstaja,
ni božiča sredi maja,
ravnega ovinka ni,
logično, kaj misliš ti?

Je mogoče, ni mogoče,
včasih kaj velja, kar ni,
svet vrti se kakor hoče,
z njim vrtimo se še mi.


Zaspani blues

Budilka me zbudi, nazaj zaspim.
Sonce me zbudi, nazaj zaspim.
Mama že kriči, nazaj zaspim.
Mobitel zvoni, nazaj zaspim.

Umivam obraz, zraven še spim.
V šolo hitim, zraven še spim.
Sedim v razredu, zraven še spim.
Konec pouka, zdaj se zbudim.

Oh, koliko spanca, da res oživim.


Klik

Samo en klik,
stoprvi stik.
Dotik?
Le miška in ekran.
Kje je dih, kje glas, vonj, kje beseda?
V prazni sobi le miška in ekran.
Grem ven,
po dih, glas, vonj, besedo.


Štirinajst let

Dve vrtnici,
regratova lučka,
zvončkov pet,
pšenični, ajdov klas,
tri marjetke lepe
in še lokvanjev cvet.
Oh, kako zmešan je svet,
če imaš štirinajst let.

 

Ocene pesmi: Medvrstičnice zaznamuje v prvih dveh pesmih Je mogoče, ni mogoče in Zaspani blues zapisovanje nekako apofatične, na videz zanikovalne poezije, ki refrensko ponuja dve protislovni možnosti »je mogoče, ni mogoče« in »zaspim/zbudim«. Zanikovanje realnega dejstva na hudomušen način prikazuje domiselno in igrivo upovedano domišljijo lirskega jaza – »nihče ne zna leže sedeti«, / ne more se po tiho dreti«. V tem svetu se svet enkrat vrti, kot si želimo, drugič spet drugače, a kakor  koli, vedno tako kot sam hoče, neodvisno od subjektove volje.

Pesnikov jaz bi sicer najraje, ob neprijetnih situacijah, ko bi še želel spati, ko ne želi slišati zvonjenja mobitela ali ne bi ravno bil v šoli, vse skupaj prespal, zbudil pa bi se šele, ko je konec pouka. Ob tem sicer podzavestno ve, da to ni možno, z zelo dobro končno domislico, že skoraj z oksimoronskim zasukom, torej z bistroumnim nesmislom, ugotavlja »Oh, koliko spanca, da res oživim«. Pesem Klik se ukvarja s tem, da na tem svetu ni le bivanje ob računalniku, temveč da obstaja tudi zunanji svet narave, kjer so pravi avtentični »dih, glas, vonj, beseda«; pesem Štirinajst let pa impresionistično mladostniško umesti v pesem razdvojenost in radoživost najstniških let.

Pri teh pesmih velja izpostaviti dober občutek za ritem, tudi refrenskost in rimo ter zanimivo miselno izpeljano protipomenskost, predvsem v prvih dveh pesmih.   

                                                                                                         mag. Zoran Pevec

 

In kaj pravi Zala o samem dnevu: » Izbor med nagrajence in povabilo v Celje sta me zelo presenetila. Nisem si mislila, da bodo moje pesmi všeč tudi žiriji. Na OŠ Frana Roša so nas zelo lepo sprejeli, še posebej zanimiva se mi je zdela literarna delavnica. Ponosna sem na oceno mojih pesmi, saj gre za mnenje poznavalca literature. Dogodek in nagrada mi bosta ostala v lepem spominu.«

s1

s2