Jenkovi dnevi
Slovenski pesnik, pisatelj in kulturni delavec Simon Jenko se je rodil 27. oktobra 1835 v vasi Podreča na Sorškem polju. Osnovno šolo je obiskoval v Smledniku in Kranju, gimnazijo pa v Novem mestu in Ljubljani, kjer je skupaj z nekaterimi sošolci izdajal rokopisni list Vaje. Najprej je na željo staršev v Celovcu študiral za duhovnika, a ker pri tem ni čutil veselja, je odšel študirat na Dunaj (najprej jezikoslovje in zgodovino, nato pravo). Zaradi bolezni študija ni dokončal, zaposlil se je kot pripravnik pri notarju v Kranju in nato pri odvetniku v Kamniku, nekaj mesecev pred smrtjo se je preselil v Kranj. Umrl je 18. oktobra 1869, pokopan pa je v Prešernovem gaju.
Čeprav je živel le 34 let, je poleg zbirke Pesmi (1865) in številnih drugih pesmi napisal tudi kratke pripovedi Spomini, Tilka in Jeprški učitelj. Pisal je domoljubne pesmi, ki so opevale bodisi žalostno slovensko preteklost ali pa napovedovale lepšo prihodnost in spodbujale slovenskega človeka, pisal je tudi pesmi o naravi, v pesmih izpovedoval ljubezenska čustva, svojo osamljenost in življenjsko nesrečo.
Ker konec oktobra obeležujemo tako rojstvo kot smrt Simona Jenka, smo se ga v oktobru spomnili tudi mi. V začetku meseca so šestošolci v sklopu kulturnega dneva Po Jenkovi poti ustvarjali plakate o pesniku in poprijeli za pero ter pisali pesmi. Najlepše plakate in nekatere pesmi smo nato obesili v zgornji avli šole. Razstavili smo tudi knjige, v katerih so zbrane njegove pesmi in druga dela.
- oktobra pa smo se Jenku poklonili še s proslavo, ki je najprej potekala za učence razredne in predmetne stopnje. S pripovedjo o njegovem življenju, recitacijami njegovih pesmi in glasbenimi točkami smo pobliže spoznali pesnika, po katerem nosi ime naša šola. Sklepna misel proslave je bila povzeta iz njegove pesmi Želje:
Dragi učenci in učenke ter spoštovani učitelji in učiteljice, imejte peruti in preletite širni svet ter v njem poiščite miren kotiček, kjer boste sami svoj gospodar. A pri tem nikakor ne ovirajte srca, da čuti, željam pa ne dajajte ozkih mej, ampak jim na široko odprite vrata v svet. In ker je bil Jenko srčen mož, se tudi za nas spodobi, da ostanemo šola s srcem!
