V naši šoli smo Teden otroka letos obeležili z različnimi dejavnostmi.
Predstavniki razredov so dobili nalogo, da v sodelovanju s sošolci vsak dan napišejo, kaj jim je bilo v tistem dnevu najbolj všeč. Te misli so zapisali na liste in jih nalepili na plakat na šolskem hodniku. Nekateri so zapisali, da jim je bila najbolj všeč športna ura, drugi so uživali v ustvarjalnih nalogah, spet tretji so izpostavili malico.
Razmišljali smo o tem, kaj nas šola nauči in kaj vse bi radi počeli v življenju.
Starejši učenci pa so pisali zgodbe Moje igranje pred stotimi leti.
Moje igranje pred 100 leti
Pred stotimi leti nismo imeli toliko igrač kot danes. Imeli smo karte, orehe, kostanj in smo si izmislili različne igre. Največ smo se igrali skupaj zunaj. Veliko smo se tudi kartali. Igrali smo se z lesenimi igračami, saj ni bilo toliko denarja, da bi si lahko privoščili kaj drugega. Štola je igra, ki smo se jo igrali z orehi in s kostanji. To igro se igra tako, da imaš na lesu polja in prestavljaš igralčeve figure, oz. kostanj ali orehe. Ta igra je podobna igri tri v vrsto. Včasih smo se radi igrali tudi skrivalnice na malo drugačen način.
Manca Pipan, 4.g
Pred stotimi leti smo se največ igrali zunaj, na prostem. Nismo imeli telefonov, računalnikov… Fantje so igrali nogomet in pomagali na polju. Dekleta smo pogosto ob potoku prala oblačila, pomagale na polju, si izmenjavale prtičke, šivale, kvačkale, vezle. Ko je zunaj deževalo, smo šli ven na dež skakat po lužah in blatu. Pred smo šli spat, pa smo se igrali družabne igre. Smo pa tudi zunaj zakurili ogenj in smo plesali.
Miša Krapež Filiposki, 4.g
Pred stotimi leti smo se igrali na travnikih in poljih. Ponavadi smo se igrali igro krast zemljo. Pozimi pa smo se igrali s v hiši s frnikolami. Zelo radi smo se igrali tudi skrivalnice. Ko smo delali na polju, smo se igrali igro kdo pobere največ krompirja. Ko smo šli past ovce, smo se igrali kanglica, kanglica vodo drži ali pa kamen, škarjice, papir. Pred igrami, ko smo bili doma, smo morali najprej pospraviti sobe, mizo in potem smo odšli na polje. Zvečer pa smo se s svojimi brati in s sestrami igrali družabne igre.
Pika Marin Debeljak, 4.g
Prvošolčki so izkoristili teden otroka in so v šoli prinesli svojo najljubšo igračo. Ker jo morajo čez leto vsak dan pustiti doma, so jo narisali in iz risbic svojih najljubših igrač ustvarili prikupen plakat.
Poseben izziv je bil iskanje besed, ki nas spominjajo na otroštvo. Te besede smo nato napisali na barvne liste in jih nalepili na stopnice v naši šoli. Tako so naše stopnice postale pravi sprehod po otroških spominih – besede, kot so igra, prijatelji, pravljice in družina, krasijo naš hodnik in nas vsak dan spominjajo, kako dragoceno je naše otroštvo.