Učenci in učiteljice smo se zadnji šolski dan pred božično novoletnimi prazniki zbrali v prvem razredu, da smo se na skupni prireditvi spomnili davnega leta 1990, ko smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno državo.
Prireditev sta povezovala Kaja in Dorian.
Učenci so razmišljali o naši prelepi domovini.
| Tomaž Habe: Domovina
OČKA, KAJ JE DOMOVINA?
DOMOVINA NAŠA JE DEŽELA, TO SO POLJA, MORJE IN GORE, TO SO CESTE IN TOVARNE, RUDNIKI IN VSI LJUDJE.
TO JE NAŠA LEPA PESEM, SO BESEDE, KI JIH GOVORIŠ, TO VASI SO, LEPA MESTA, KJER ŽIVETI SI ŽELIŠ. |
 Tretješolci so nam zaupali, kaj je domovina. |
Za samostojno Slovenijo so se odločile naše babice in dedki, saj nas pred 33 leti še ni bilo. Kako pomembno vlogo imajo v našem življenju, sta nam predstavila prvošolca in sicer s pesmijo Miroslava Košute: O babici in dedku.
Petošolci so nam zaupali, kako bi Slovenijo predstavili tujcem.
Maja je zaigrala slovensko ljudsko pesem Izidor ovčice pasel.
Četrtošolca sta nam predstavila pesem Za Slovenijo živim, potem pa smo jo vsi skupaj zapeli ob glasbeni spremljavi.
Izvedeli smo tudi, da je največja vrednota MIR, na kateri sloni in se gradi prav vse – svoboda, zdravje, sreča. Največja sreča je mir srca.
Drugošolke so predstavile pesem Zvezdane Majhen Sreča in smola.
Začetek in konec prireditve pa je popestril zborček z zimsko obarvanimi pesmimi.
