V času podaljšanega bivanja se otroci ne samo igrajo in družijo, ampak se tudi kaj koristnega naučijo. V letošnjem šolskem letu smo bili vsak četrtek s prvošolci sami, saj se nam je drugi razred pridružil uro kasneje. To je bil čas, ko smo mi lahko na zabaven način tvorili naše zgodbice. Otroci so sestavljali zgodbo, kot sestavljamo ˝puzle˝. Le da je vsak dodal svoj košček zgodbe, svoj del, preobrat, zanimivost, vključil novega junaka, žival … Učenci so imeli ta čas zelo radi. Učili so se pravilnega tvorjenja povedi, poslušanja sošolca/sošolke, kako je povedal poved, da je lahko svojo pripoved navezal naprej, izboljšali smo besedni zaklad, namesto ˝pol˝, se lahko uporabi ˝potem˝. Naša sestavljena zgodba je bila tudi ilustrirana, kar smo vedno razstavili pred učilnico prvega razreda.
Šolsko leto je še prehitro minilo, zgodb nam res nikoli ni zmanjkalo.
Čas podaljšanega bivanja smo tako izkoristili tudi za likovno ustvarjanje, delanje domačih nalog, vadenje branja in seveda veliko, veliko medsebojnega druženja in ˝učenja˝ socialnih veščin. Bili pa smo seveda zelo veliko zunaj (vsak dan obvezno), v zelo grdem vremenu pa v šolski telovadnici.
Barbara Marolt
