V torek, 21. 1. 2025, smo obiskali Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Učenci so se najprej udeležili delavnice, kjer so iz glinenega lončka izdelali zvonec. Sledil je ogled muzeja, kjer nam je prijazna kustosinja opisala šolanje v starih časih in pokazala različne stare šolske pripomočke. Sledil je še vrhunec obiska v muzeju – čisto prava učna ura iz leta 1900. Fantiči so obleki telovnike, dekliči pa predpasnike, nato pa so se posedli v šolske klopi in s strahom pričakovali gospoda učenika. Gospod učenik so bili kar strogi. Najprej so pregledali čistost rok in ali so učenci primerno urejeni. Dekliči so jih kar slišali, saj se ne spodobi, da po svetu hodiš z razpuščenimi lasmi in nakitom. Potem so se lotili rajtanja. Rajtali so v obsegu do 10. Naučili so se še pesem o vigredi, potem pa je zazvonil šolski zvonec in učna ura se je končala.
Skupaj smo šli na avtobus. Izdelali smo zvončke. Gospod učenik je vprašal, kaj je zdrava hrana. Sedela sem na oslu. Brala sem 13. postavo. Na koncu smo šli v park Tivoli. (Jerneja)
Delali smo zvončke. Gospod učenik je bil strog. Gospod učenik je povedal navodila. Moral si imeti roke na hrbtu. Bila sem prestrašena. Gledali smo zanimive predmete. Zelo mi je bilo všeč. Potem smo šli po Ljubljani. (Zoja K.)
Peljala sem se z avtobusom. Gospod učenik je bil strog. Oblečeni smo bili kot v starih časih. Delali smo zvončke. (Anjeza)
Peljali smo se v avtobusu. Všeč mi je bilo, ko smo bili učenci. Všeč mi je bilo, ko smo šli po muzeju in odpirali predale in gledali predmete. (Lukas)
Peljali smo se z avtobusom. Šli smo po muzeju. Ogledali smo si muzej. Pisali smo na tablice. Delali smo zvončke. Šli smo na igrala. (Maks in Tine)