24 aprila obeležujemo Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga je pred tremi leti razglasila Vlada Republike Slovenije.
Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane. Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals – SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.
Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni, da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo.
Tudi naša šola OŠ Simona Jenka Kranj se zavzema za manj zavržene hrane v javnih zavodih. Vsak lahko doprinese kamenček k mozaiku spoštljivega odnosa do hrane.
»Povej, ko imaš dovolj, vzameš le toliko , kolikor lahko poješ, ostalo pustiš ali odneseš domov za druge namene, … « so stavki , ki nam bi morali odzvanjati v ušesih.
Namenimo jo lahko drugemu.
Bodimo lep zgled tudi pri tem.
Vodji šolske prehrane
